KAJ SE RAZUME S PRIČANJEM DA JE MUHAMMED (s) ALLAHOV POSLANEC

• Potrjevanje resničnosti njegovega (s) sporočila za celotno človeštvo. Njegovo (s) poslanstvo pa ni omejeno na samo en narod ali eno časovno obdobje, ampak je splošnega pomena in velja za vsako časovno obdobje in vsako mesto vse do Sodnega dne. Vzvišeni Allah pravi:”Slava Njemu, ki razodeva Kur’an (Furkan) svojemu služabniku, da bi opominjal vse ljudi.” (El-Furkan 1. verz)
• Trdno prepričanje o njegovi (s) brezgrešnosti glede dostavljanja razodetja od Vzvišenega Allaha, ker Vzvišeni Allah pravi: “On ne govori po svoji muhi – to je samo razodetje, ki mu se razodeva.” (En-Nedžm (Zvezda) 3. in 4. verz)

  Kar se pa tiče ostalih stvari, je on bil človek in primerno temu je presojal in postopal, ker on (s) pravi: “Včasih se vi pravdate pred menoj in je možno, da je nekdo med vami zgovornejši v dokazovanju od drugega in jaz presodim v njegovo korist, glede na to, kar sem od njega slišal. Tistemu, kateremu sem dodelil nekaj od pravice njegovega brata, naj to ne vzame, ker sem mu resnično dodelil del peklenskega ognja.” (Sahihul-Buhari in Muslim)

• Trdno prepričanje, da je Muhammed (s) poslan kot milost vsem ljudem. Vzvišeni Allah pravi: “In Mi smo te poslali zgolj kot milost vsem svetovom.” (Al-Enbija (Glasniki vere) 107. verz)
  
  Resnico je rekel Vzvišeni Allah, Muhammed (s) je milost v vsakem pomenu in smisli te besede, vodil je ljudi iz čaščenja ljudi v čaščenje Gospodarja ljudi, iz krivičnosti in tiranije religij v pravičnost islama in iz tesnobe tega sveta v prostranstvo večnega, drugega sveta.
• Trdno prepričanje, da je on (s) pečat poslanstva, najboljši in zadnji poslanec vere, po njem ne bo več ne poslanca in ne glasnika vere. Vzvišeni Allah pravi: “Muhammed ni oče nobenega od vaših ljudi, marveč je Allahov poslanec in pečat (zadnji) glasnikov vere.” (El-Ahzab (Zavezniki) 40. verz)
• Trdno prepričanje, da je z njim vera izpopolnjena in popolna in ni mogoče, da bi se njej nekaj dodajalo ali odvzemalo, ker Vzvišeni Allah pravi: ” Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera.” (El-Maide (Miza) 3. verz)

  Iz tega je razvidna vseobsežnost islama v vseh življenjskih vidikih in področjih; političnih, ekonomskih, družbenih in moralnih. Islam predstavlja vero in državo v vsakem pomenu te besede. O tem pravi angleški mislec Kwelem v svoji knjigi (Islamsko verovanje str. 119-120):
  Kur’anski predpisi niso omejeni samo na moralne in verske odločbe. Kur’an je splošni zakon za islamski svet, je vseobsežen zakon, ki zajema civilne, trgovske, vojaške, sodne in kazenske določbe. To je verski zakon okrog katerega gravitirajo vse stvari, tako verske kot stvari tega sveta; od varovanja življenja do varovanja zdravja, od varovanja pravic skupnosti do varovanja pravic posameznika, od osebne koristi posameznika do koristi družbenih institucij, od maščevanja na tem svetu do maščevanja na onstranstvu…Na osnovi tega se Kur’an pomembno razlikuje od krščanskih svetih knjig, v katerih ni ničesar od osnov (temeljev) vere, ampak se večinoma govori o zgodbah, mitologiji in velikih zablodah glede čaščenja…Vse to je nerazumno in brez kakršnegakoli vpliva – konec citata.

• Trdno prepričanje, da je Muhammed (s) v popolnosti opravil svojo nalogo, ki mu je bila zaupana od Vzvišenega Allaha, dostavil je svoje sporočilo (poslanico) in posvetoval svoje slednike, in ni zapustil nobenega dobrega dejanja, razen da ni omenil in ukazal, da se mora narediti, niti ni zapustil nobenega slabega dejanja, razen da ni posvaril nanj in ga prepovedal. Allahov poslanec (s) je na poslovilnem romanju, ko je nagovoril tisoče ljudi, dejal: “Mar vam nisem dostavil? Oni so odvrnili: ‘Da.’ Potem je on (s) dejal: ‘’Moj Allah, bodi priča temu.” (Sahihul-Buhari in Muslim)
• Prepričanje, da je verozakon (ar.šeria), ki je razodet Muhammedu (s) edini sprejemljiv pri Vzvišenemu Allahu, po njegovem (s) poslanstvu in da se Allaha ne more na drugi način častiti. Allah ne bo sprejel noben drug verozakon in ljudje bodo obračunani po njegovih zapovedih, ker Vzvišeni Allah pravi: “In kdor prevzame drugo vero kot islam, nikoli ne bo sprejeta in na onstranstvu bo eden od pogubljenih.” (Ali Imran (Amramova družina) 85. verz)

  Allahov poslanec (s) pa je dejal: “ Prisežem pri Tistem, v Čigavi roki je Muhammedovo življenje, vsak, ki bo slišal za mene od tega naroda, bodisi da je Jud ali kristjan, in ne bo verejel, v tisto s čimer sem poslan, bo prebivalec Pekla.” (Sahihu Muslim)

• Pokornost poslancu (s), ker Vzvišeni Allah pravi: “Ti, ki se pokoravajo Allahu in Poslancu, bodo (v družbi) s tistimi, ki jih je Allah blagoslovil od poslancev, stanovitnih potrjevalcih resnice, šehidov in krepostnih. Kako bodo le-ti čudovita družba!” (En-Nisa (Ženske) 69. verz)

  “Ta pokornost se kaže v delanju tistega, kar je on (s) ukazal in zapuščanju tistega, kar je on (s) prepovedal, ker Vzvišeni Allah pravi:“Vzemite, kar vam poslanec odredi kot nagrado, in pustite, kar vam odreče. Bojte se Allaha, saj Allah strahovito kaznuje!” (El-Hašr (Izgnanstvo) 7. verz)

  Vzvišeni Allah je pojasnil, kakšne so posledice nepokorščine do Allahovega poslanca (s) in pravi: “In kdor se ne pokorava Allahu in njegovemu Poslancu ter prestopa njegove meje, mu bo Allah dal, da vstopi v Ogenj - v njem bo večno in pripadajo mu ponižujoče muke.” (En-Nisa (Ženske) 14. verz)

• Zadovoljnost z njegovo sodbo, brez ugovora in zadržka na tisto, kar je on predpisal in ukazal, ker Vzvišeni Allah pravi: “Pri Gospodarju tvojem, ne bodo verjeli, vse dokler ne sprejmejo tebe za razsodnika v medsebojnih sporih; in nato pri njih ne bo prav nikakršnih zadržkov glede tvoje razsodbe in se bodo vdano predali.” (En-Nisa (Ženske) 65. verz)

  To prav tako pomeni, da je potrebno dati njegovemu verozakonu prednost pred vsemi ostalimi zakoni, sodišči in sistemi, ker Vzvišeni Allah pravi: “Mar hrepenijo, da se jim sodi, kot v dobi neznanja (nevere)? In kdo je boljši razsodnik od Allaha narodu, ki dojema?” (El-Maide (Miza) 50. verz)

• Sledenje njegove poti oz. sune, ker Vzvišeni Allah pravi: Reci: "Če zares ljubite Allaha, mi sledite in Allah vas bo vzljubil in vam odpustil vaše grehe. Allah pa je Tisti, ki odpušča, Usmiljeni." (Ali Imran (Amramova družina) 31. verz)

  Potrebno se je ravnati po tistem, kar nam je on zapustil in hoditi po njegovi poti ter ga vzeti kot čudovit zgled, po katerem je potrebno postopati, Vzvišeni Allah pravi: »Allahov poslanec vam je čudovit zgled človeka, za tistega, ki upa v Allahovo milost in nagrado na onem svetu. On pogosto omenja Allaha!« (El-Ahzab (Zavezniki) 21. verz)

  Sledenje Allahovega poslanca (s) zahteva poznavanje in proučevanje njegovega življenjepisa, da bi se ravnali in zgledovali po njem. Zejnul-Abidin, Ali bin Husejn bin Ali bin Ebi Talib, naj bo Allah z njimi zadovoljen, pravi: ''Poučevali smo se življenjepisu in vojaških pohodih glasnika vere (s), tako kot smo se poučevali kur'anskim poglavljem.« (Ibn Kesir: El-Bidaje ven-Nihaje 3/242)

• Poslancu (s) je treba dati mesto in položaj, katerega mu je dal Vzvišeni Allah, ni potrebno pretiravati v njegovem poveličevanju niti zmanjševati njegove vrednosti, ker Muhammed (s) pravi: »Ne preterujte v mojem poveličevanju, kot so to naredili kristjani s sinom Marije (Jezusom). Jaz sem Allahov suženj in recite Allahov suženj in Njegov poslanec.« (Sahihul-Buhari)
• Molitev zanj z blagoslovom (s), ko se omenja njegovo ime, ker Vzvišeni Alah pravi: »Resnično Allah in njegovi angeli blagoslavljajo glasnika vere. O verniki, blagoslavljajte ga in mu pošiljajte pozdrave miru!« (El-Ahzab (Zavezniki) 56. verz)

  Muhammed (s) pravi: »Skopuh je tisti, v čigavi prisotnosti bo omenjeno moje ime, on pa me ne bo z blagoslovom omenil!« (Sunenu Tirmizi)

• Ljubezen in spoštovanje do Allahovega poslanca (s) in dajanje prednosti v tem, nad vsem ostalim, ker po Vzvišenem Allahu ima on (s) največ zaslug, ko gre za napotitev ljudi v islam. V sprejemanju tega je sreča na tem in onem (večnem) svetu, ker Vzvišeni Allah pravi: Reci: "Če so vam vaši očetje, sinovi, bratje, žene, rod, premoženje, ki ste si ga težko prislužili, trgovina, za katero se bojite upada, in zadovoljiva bivališča ljubša od Allaha, Njegovega Poslanca in borbe na Njegovi poti, potem počakajte, dokler Allah ne izpolni Svoje odločitve. Allah pa ne vodi iztirjencev na Pravo pot. (Et-Tevba (Kesanje) 24. verz)

  Allahov poslanec (s) je pojasnil, kateri so to rezultati ljubezni do njega, ko je odgovoril človeku, ki ga je vprašal: »O Allahov poslanec, kdaj bo nastopil Sodni dan?« poslanec (s) pa ga je vprašal: »Kaj pa si pripravil zanj?« In kot, da je bil človek ponižen in osramočen, nato je dejal: »Nisem pripravil veliko molitev, niti sem se veliko postil, niti nisem daroval veliko miloščine, toda imam rad Allaha in Njegovega poslanca.« Muhammed (s) pa mu je dejal: »Ti boš s tistim, ki ga imaš rad!« (Muttefekun alejh)

  Prav tako je on (s) dejal: »Pri katerem bodo tri lastnosti, bo občutil slast verovanja: Da mu Allah in Njegov poslanec bodo dražji od vsega drugega, ko ima rad človeka, da ga ima rad samo zaradi Allaha in da prezira, da se vrne v nevero, potem ko ga je Allah rešil nevere, tako kot prezira, da bo vržen v Ogenj.« (Muttefekun alejh)

  Ljubezen do Poslanca (s) zahteva tudi ljubezen do tistih, katere je on imel rad, kot so njegova družina (ar. ehlul-bejt) in njegovi prijatelji (ar.ashabi), in prezira tiste, ki jih je on (s) preziral, tako kot zvestoba tistim, ki jih je on postavil, pooblastil in sovraštvo do tistih, s katerimi je bil poslanec (s) v sovražnih odnosih, ker je on imel rad v imenu Allaha in sovražil v imenu Allaha.

• Poziv v njegovo vero, njeno širjenje med ljudi, njeno dostavljanje tistemu, ki mu še ni dostavljena, oživljanje njegove prakse z modrostjo in lepim nasvetom, vse to s poučevanjem nevednežev, opominjanjen nemarnežev in pomaganjem slednikov, delujoč po besedah Vzvišenega Allaha: »Kliči ljudi na pot svojega Gospodarja z modrostjo in dobrim nasvetom! Razpravljaj z njimi karseda vljudno!« (An-Nahl (Čebela) 125. verz)

  In njegovih (s) besedah: »Dostavite od mene, pa čeprav samo en verz (ajet).« (Sahihul-Buhari)

• Obramba njega (s) in njegovega sunneta, in to tako, da bomo zanikali vse tisto, kar se njemu osebno prepisuje, on pa se je tega odrekel in bomo tako pojasnili dejstva, tistemu, ki jih ne pozna. Prav tako obramba njegovega sunneta in njegove misije z odgovorom na dvome in predsodke, ki so jim pridružene in so pustile vidno sled s strani sovražnikov islama.
• Trdno se je treba držati sunneta (prakse oz. poti) Poslanca (s), ker on pravi; “Držite se mojega sunneta in sunneta (poti) napotenih pravičnih halifov. Držite se tega s svojimi kotniki in čuvajte se novosti v veri, ker je vsaka novost bi’da (novotarija), vsaka bi’da (novotarija) pa je zabloda.” (Musned imama Ahmeda)