NJEGOVA (s) ETIKA, LASTNOSTI IN ODLIKE

• POPOLNOST RAZUMA (INTELEKTA)

  Allahov poslanec (s) je dosegel v popolnosti razuma skrajno mejo, ki jo ni dosegel nobeden drug človek.
  El-Kadi El-Ijjad pravi:
  »Veličino te odlike in vsega, kar izhaja iz nje, potrjuje vsaki, ki spremlja potek njegovih dogodkov, kontinuiteto njegovega življenja, kdor bere njegov jedrnat govor, lepoto njegove čudi, izredno in začudeno biografijo, modrost njegovega govora in znanja o Tori (Postavi) in Evangeliju, razodetih knjigah, vedel in spoznal je modrosti prejšnjih modrecev in biografijo prejšnih narodov in njihovih dogodkov, navajanje pregovorov, vodenje ljudi, pohvalno nagnjenost k različnim vrstam znanosti in spoznanj, kjer so strokovnjaki (znanstveniki) ravno njegov govor vzeli za vzor, njegove smernice in namigi so dokaz v bogoslužju, medicini, aritmetiki, znanosti o dedovanju (dedno pravo),

  genealogíji (rodoslovju) in drugo. Vse to je Allahov poslanec (s) vedel, brez da ga je nekdo poučeval, brez šole, brez branja knjig o napredovanju in razvoju, brez druženja in sedenja pred učenjaki, glasnik vere (s) je bil celo nepismen in ni ničesar vedel o tem, vse dokler mu Vzvišeni Allah ni razprostranil njegove prsi, vidno ukazal na njegovo poslanstvo (z jasnimi dokazi in čudeži) in ga podučil…Glede na svoj razum je spoznal tudi ostalo, tistemu čemu ga je Vzvišeni Allah podučil, dal mu je znanje o tistem, kar se je že zgodilo in o tistem, kar se bo zgodilo od čudežev Njegove moči in veličastnosti Njegovega kraljestva. (Aš-Šifa bi Ta’rifi hukukil-Mustafa 1/85)

• UPANJE IN VEROVANJE V ALLAHOVO NAGRADO (na Sodnem dnevu)

  (potrpežljivost pri vznemirjanju in neprijetnostih, ki so ga prizadele na poti poziva v Allahovo vero v upanju in pričakovanju nagrade pri Vzvišenem Allahu)

  Allahov poslanec (s) je bil prvak tistih, ki upajo na Allahovo nagrado. Na poti poziva v Allahovo vero so ga prizadele številne neprijetnosti, on pa jih je potrpežljivo prenašal in prosil Allaha za nagrado. Od Abd Allaha ibn Mes'ud, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: »Kot da zdaj gledam Allahovega glasnika (s), kako govori o enem glasniku vere, katerega je njegov narod pretepel, on pa je brisal kri s svojega obraza in dejal: ‘Moj Allah, odpusti mojemu ljudstvu, ker oni ne vedo.’« (Muttefekun alejh)

  Džundub bin Sufjan, naj bo Allah z njim zadovoljen, je dejal: Allahovemu poslancu je bil v eni bitki poškodovan njegov prst iz katerega je tekla kri, on pa je rekel: »Ti nisi nič drugega, razen okrvavljen prst in na Allahovi poti se ti je to zgodilo.« (Muttefekun alejh)

• NJEGOVA ISKRENOST

  Allahov poslanec (s) je bil iskren v vseh svojih zadevah in stvareh, tako kot mu je to ukazal Vzvišeni Allah. Vzvišeni Allah pravi: Reci: "Moje molitve, moji obredi, moje življenje in moja smrt so resnično posvečeni Allahu, Gospodarju vseh svetov, ki mu nič in nihče ni enak. Tako mi je zapovedano in jaz sem prvi musliman!" (Poglavje El-En’am (Živina) 162.in 163. verz)

  Lepo vedenje in druženje: Ko je bila njegova soproga Aiša (naj bo Allah z njo zadovoljen) vprašana o njegovem vedenju, je dejala: »Njegovo vedenje je bil Kur'an.« (Navaja imam Ahmed v Musnedu, navajanje je verodostojno)

  Pomen tega navajanja (hadisa) je, da je poslanec (s) ukazoval tisto, kar je ukazano s Kur'anom in prepovedoval tisto, kar se s Kur'anom prepoveduje, delal je in se odlikoval po odlikah, ki so omenjene v njem (Kur'anu), opuščal pa je vse tisto, kar je prepovedano in pohujšano bodisi javno ali tajno. In to ni nenavadno, saj On (s) pravi: » Resnično sem poslan, da izpopolnim plemenite in lepe lastnosti pri ljudeh.« (Sahihu Muslim)

• VZVIŠENI ALLAH GA JE OPISAL Z BESEDAMI:

  »Ti si, resnično, veličastnega značaja (karakterja).« (El-Kalem (Pero) 4. verz)

  Enes ibn Malik, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi: Služil sem Allahovega poslanca (s) deset let, ponoči in podnevi, v hiši in na potovanju. Vedel sem njegovo stanje in njegove okoliščine. Allahov poslanec (s) je bil najboljši človek po značaju. (Muttefekun alejh)

  Prav tako pravi: »Allahov glasnik (s) ni zmerjal, ni bil nesramen i ni preklinjal. Ko bi hotel nekoga med nami pograjati, on bi samo dejal – Kaj mu je, čelo naj se mu zapraši!« (Sahihul-Buhari)

• NJEGOVA VZGOJA

  Od Sehla ibn Sa’da, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je ob neki priložnosti Allahovemu poslancu (s) prinesena neka pijača in on se je napil, na njegovi desni strani je bil deček, na njegovi levi strani pa starejši ljudje, on je dečku dejal: »Ali mi dovoliš, da dam piti tistim tam?« Deček je dejal: »Ne, pri Allahu, ne bom svoj delež od tebe izenačil z nobenim!« On (pripovedovalec) pravi, da mu je potem on (s) dal posodo za pitje v njegovo roko. (Muttefekun alejh)

• LJUBEZEN DO POMIRITVE

  Od Sehla ibn Sa’da, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: Prebivalci mesta Kuba so se skregali, do te mere, da so se obmetavali s kamni, Allahov poslanec (s) je bil o tem obveščen in je dejal: »Pojdite z nami, da jih pomirimo.« (Sahihul-Buhari)

• UKAZOVANJE DOBREGA IN ODVRAČANJE OD ZLEGA

  Prenaša se od Abd Allaha ibn Abbasa, naj bo Allah z njima zadovoljen, da je Allahov poslanec (s) videl na roki nekega človeka zlat prstan. Takoj mu ga je vzel in ga vrgel govoreč: » Nekateri med vami namerno vzamejo ognjeno žerjavico in jo dajejo v svojo roko.« Potem, ko je Allahov poslanec (s) odšel, je rečeno temu človeku: » Vzemi ga in se okoristi z njim.« On pa je dejal: »Ne, pri Allahu, nikoli ga ne bom vzel potem, ko ga je Allahov poslanec (s) odvrgel!«
  (Sahih Muslim)

• LJUBEZEN DO ČISTOSTI

  Prenaša se od Muhadžira bin Kunfuza, naj bo Allah z njim zadovoljen, da je on prišel k Allahovemu glasniku (s), ko je on opravljal malo potrebo. On ga je pozdravil (s selamom), on pa mu ni odzdravil, vse dokler ni opravil vudu (obredno pranje delov telesa), se mu opravičil in dejal: »Resnično preziram omenjanje imena Vzvišenega Allahovega, razen ko sem čist (od nečistoče) ali je rekel pod obredno čistočo.« (Sunen Ebi Davud)

• ČUVANJE JEZIKA

  Abd Allah ibn Ebi Evfa je dejal: »Allahov poslanec (s) je veliko omenjal Vzvišenega Allaha in zmanjševal razvedrilo (šalo, zabavo, humor), podaljševal bi molitev in skrajševal pridigo in nikoli ni zavračal (niti bil prevzet), da pomaga vdovi in potrebnemu (revežu).« (Sunen En-Nisai, šejh Al-Albanij meni, da je verodostojen v Sahihul-Džami'u: 5005)

• VELIKO JE BIL POSVEČEN BOGOSLUŽJU

  Aiša, naj bo Allah z njo zadovoljen, pravi, da je Allahov glasnik (s) toliko molili (klanjal) po noči, da bi mu njegova stopala otekla, ona pa je rekla: »O Allahov poslanec, zakaj vse to počneš! Allah pa ti je odpustil vse grehe, ki si jih naredil in tiste, ki jih boš naredil?« On (s) pa je dejal: »Mar ne želim biti zahvalen suženj?« (Muttefekun alejhi)

• NEŽNOST IN BLAGOST (DOBROSRČNOST)

  Od Ebu Hurejre, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: Tufejl bin Amr Ed-Devsi in njegovi prijatelji so prišli k Allahovemu glasniku (s) in rekli: » O Allahov poslanec, resnično se je pleme Devs prevzelo in zavrnilo islam, zaprosi Allaha (z molitvijo) proti njim.« Nekdo je rekel: 'Uničeno je pleme Devs!' Allahov glasnik (s) pa je rekel: »Moj Allah, napoti Devs in jih pripelji k meni.« (Muttefekun alejh)

• LEPOTA VIDEZA

  Od Berra bnu Azib, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: »Allahov glasnik (s) je bil povprečne višine, širokih ramen, njegovi lasje bi segali do ušesne mečice, videl sem ga v rdečem ogrinjalu. Nikoli nisem videl nekoga lepšega od njega.« (Muttefekun alejh)

• ODREKANJE OD TEGA SVETA

  Od Abd Allaha bin Mesuda, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: Allahov poslanec (s) je spal na preprogi (spleteni iz palmini listov) in ko je vstal, se je videla njena sled na njegovem boku. Rekli smo: »O Allahov poslanec, da ti naredimo postlano ležišče (nekaj, da se lahko nasloniš nanj in svoj hrbet nasloniš nanj)!« On pa je dejal: »Kar se mene tiče in tega sveta, sem jaz na njemu kot jezdec, ki se je zadržal v senci izpod drevesa, potem odide in ga zapusti.« (Sunen Et-Tirmizij – Al-Albanij meni, da je navajanje verodostojno v Sahihu Sunena Et-Tirmizija)

  Od Amra bnu El-Harisa, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: »Ko je umrl Allahov poslanec (s), za seboj ni zapustil niti dinarja (zlatnika) niti dirhema (srebrnjaka) sužnja niti sužnje, niti kaj drugega, razen mezga El-Bejda, svoje orožje in košček zemlje, ki jo je zapustil kot miloščino (za potrebne ljudi).« (Sahihul-Buhari)

• NESEBIČNOST

  Od Sehla ibn Sa'da, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je rekel: Neka ženska je prišla z burdo (ogrinjalom). Sa'd je vprašal (ostale): 'Ali veste kaj je burda?' Rečeno mu je: 'Da, to je obleka (ki pokriva celotno telo) na novo stkana.' Ona je dejala: 'O Allahov poslanec, jaz sem to zares stkala s svojimi rokami, da bi te z njo ogrnila.' Allahov glasnik (s) jo je vzel, ker jo je potreboval, potem pa je odšel k njim, to pa je bilo njegovo ogrinjalo. Nekdo med ljudmi je dejal:' Obleci me z njo.' On (s) pa je dejal: 'Dobro.' Allahov glasnik (s) se je nato vsedel v mestu sedenja, potem se vrnil, zavil ogrinjalo ter ga poslal k njemu. Ljudje so mu rekli: 'Nisi dobro naredil, ko si iskal to (ogrinjalo) od njega, vedel pa si, da on ne zavrne tistega, ki nekaj zaprosi!' Človek je dejal:'Prisežem pri Allahu, nisam zaprosil to (ogrinjalo) od njega, razen, da bo to moja mrliška obleka, v dnevu, ko bom umrl.' Sehl nato pravi, da mu je to ogrinjalo bila zares mrliška obleka. (Sahihul-Buhari)

• MOČ VEROVANJA IN ZANAŠANJE NA ALLAHA

  Od Ebu Bekra Es-Siddika (Iskrenega), naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: »Gledal sem v stopala mnogobožcev, ki so bili nad našimi glavami, ko smo bili v votlini, in sem rekel – O Allahov poslanec! Če bi samo eden med njimi pogledal v svoja stopala, bi mi bili vidni, pod njegovimi stopali.« On (s) je rekel: »O Ebu Bekr, kaj meniš o dveh, s katerima je Allah tretji?« (Muttefekun alejh)

• NEŽNOST IN LJUBEZNIVOST

  Od Abu Katade, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: »Allahov poslanec (s) je prišel k nam, Umama bint (hčerka) Ebu Asa pa je bila na njegovem ramenu. On je molil in ko se je v molitvi priklonil, bi jo spustil, ko pa bi se dvignil (iz priklona), bi tudi njo vzdignil.« (Muttefekun alejh)

• OLAJŠEVANJE

  Od Enesa, naj bo Allah z njim zadovoljen, se prenaša, da je dejal: Allahov poslanec (s) je rekel: »Resnično, ko začnem moliti si zaželim podaljšati molitev in ko slišim jok otroka, skrajšam in olajšam mojo molitev, ker vem hudo skrb in ljubezen njegove matere ob njegovem joku.«
  (Navaja ga El-Buhari)

• BOGABOJEČNOST IN POBOŽNOST

  Ebu Hurejra, naj bo Allah z njim zadovoljen, prenaša, da je Allahov glasnik (s) rekel: »Včasih se vrnem k svoji družini in najdem datelj, ki je padel na mojo posteljo. Dvignem ga, da bi ga pojedel, nato ga odvržem, boječ se, da je to morda miloščina.« (Muttefekun alejh – njemu (s) je namreč bilo prepovedano, da je miloščino)

• DAJANJE (OD IMETJA) POTREBNIM

  Prenaša se od Enesa bin Malika, naj bo Allah z njim zadovoljen, da je pripovedoval: Ko bi nekdo zaprosil od Allahovega poslanca (s) neko stvar od koristi tega sveta v zameno, da sprejme islam, bi mu On (s) to dal. K njemu je prišel neki človek, On (s) pa bi mu dal čredo ovac, katere so izpolnile prostor med dvema hriboma. Ta človek se je vrnil k svojemu ljudstvu in dejal: »O, ljudje, sprejmite islam, zares Muhammed daje (od imetja) ne boječ se revščine.« (Sahihu Muslim)

• LJUBEZEN DO SODELOVANJA

  Ko je bila Aiša, naj bo Allah z njo zadovoljen, vprašana: 'Kaj je imel navado početi Allahov glasnik (s) v njegovi hiši?', je ona dejala: »Pomagal je svoji družini (v njihovih opravilih), ko pa je nastopil čas za molitev, je odšel na molitev.« (Sahihul-Buhari)

  Bera' bnu Azib, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi: Videl sem Allahovega glasnika (s) v dnevu na Hendeku, kako prenaša zemljo tako, da so mu se celo njegove dlake na prsih zaprašile. Tam je bil neki človek, ki je veliko citiral poezijo v redžzu (vrsta metruma arabske pesmi) Abd Allaha ibn Revahe, pri citiranju je povzdignil svoj glas in citiral: Naš Allah, če Tebe ne bi bilo, mi ne bi bili napoteni, ne bi dajali miloščine in ne molili, spusti na nas umirjenost in utrdi naše noge ob srečanju s sovražnikom, oni so resnično nam krivico storili, ko želijo skušnjavo, mi ta skušnjavo zavržemo. (Mutefekun alejh)

• ISKRENOST

  Njegova žena, Aiša, naj bo Alah z njo zadovoljen, o njemu (s) pravi: Lastnost , ki jo je Allahov poslanec (s) najbolj preziral, je bila laž. Neki človek je govoril v prisotnosti Allahovega poslanca (s) in se zlagal. On (s) se ni mogel pomiriti s tem, vse dokler se on ni pokesal.« (Sunen Et-Tirmizi, Al- Albani meni, da je hadis verodostojen v ” Sahiha” 2052.)

  O njegovi iskrenosti pričajo tudi njegovi sovražniki, Ebu Džehl, ki je bil eden izmed njegovih najhujših sovražnikov, mu je nekega dne dejal: »O Muhammed, jaz ne pravim, da si ti lažnivec, ampak se ne strinjam s tabo v tistim, s čimer si prišel in v kaj pozivaš.« In Vzvišeni Allah je takrat razodel: Vemo, da te žalosti to, kar pravijo. Resnično oni ne trdijo, da lažeš, temveč neverniki zanikajo Allahove ajete. (Poglavje Al-An’am (Živina) 33. verz)

• SPOŠTOVANJE ALLAHOVIH SVETIH ZAPOVEDI

  Aiša, naj bo Allah z njo zadovoljen, pravi: »Allahov glasnik (s) ni nikoli izbiral med dvemi stvarmi, da ne bi izbral tisto lažjo, razen, ko je to greh, če pa bi bil to greh, bi bil on najbolj oddaljen od te stvari. Prisežem pri Allahu, da se On (s) ni nikoli maščeval zaradi sebe, ko mu se je to zgodilo, vse dokler niso bile kršene Allahove svete zapovedi in bi se maščeval zaradi Vzvišenega Allaha.« (Muttefekun alejhi)

• VEDRINA I NASMEJANOST OBRAZA

  Abd Allah bin El-Haris pravi: »Nisem videl nikogar, da je bil tako pogosto nasmejan od Allahovega poslanca (s).« (Sunen Et-Tirmizi)

• ZAUPANJE IN IZPOLNJEVANJE OBLJUBE

  Njegovo zaupanje je bilo od posebne, edinstvene vrste. Prebivalci Meke so pokazali odprto sovraštvo do njega, ko je javno začel pozivati v islam, njega in njegove slednike so zatirali. Kljub sovraštvu, ki je bilo med njimi in njim, so oni pri njemu shranjevali in mu zaupali svoje (dragocene) stvari. Zaupanje, ki ga je užival, je doseglo vrhunec, ko so ga (s) prisilili, da emigrira v Medino, potem ko je doživel, tisto kar je doživel od neprijetnosti. Svojemu bratrancu Aliju, naj bo Allah z njim zadovoljen, je ukazal naj zaostane (počaka) s selitvijo v Medino tri dni, zato da vrne tiste stvari, ki so bile shranjene in zaupane Allahovemu poslancu (s) tistim, ki jim pripada. (Siretu ibn Hišam 3/11)

  Prav tako je primer, ko gre za izpolnjevanje njegovega ugovora (pogodbe). Ko je Allahov poslanec (s) sklepal pogodbo s Suhejlom bin Amrom v dnevu Hudejbije, zaradi premirja na določen čas, in med pogoji, ki jih je postavil Suhejl bnu Amr je bilo, da je on rekel: »Vsak moški, ki pride k tebe od nas, pa čeprav je na tvoji veri, ga boš vrnil k nam in boš osvobodil pot med nami in njim.« Suhejl je zavrnil sklenitev pogodbe, razen pod tem pogojem. Vernici so to prezirali, to jim je predstavljalo težavo in so mu prigovarjali glede tega. Potem, ko je Suhejl bnu Amr zavrnil skenitev pogodbe z Allahovim poslancem (s), razen pod tem pogojem, je prišel omahujoč v verigah Ebu Džendel ibn Suhejl ibn Amr, ki je prišel z zgornje strani Meke in se vrgel med muslimane. Suhejl bnu Amr, oče Ebu Džendela je rekel: 'Muhammed! To je prvi na katerega si se ti obvezal, da ga boš vrnil k meni!« Takrat je glasnik vere (s) dejal: »Nismo še zaključili s pogodbo.« - pri Bogu – je rekel Suhejl – s tabo se potem nisem ničesar tudi dogovoril! »Pusti mi ga«, je rekel Allahov glasnik (s). – Jaz ti ga ne bom pustil – je rekel Suhejl. Takrat je Ebu Džendel dejal: - O muslimani, mar bom vrnjen mnogobožcem, prišel pa sem kot musliman!? Mar ne veste, kaj vse sem doživel? Zaradi Allaha sem bil kaznovan s hudo kaznijo!« Allahov poslanec (s) pa ga je vrnil Suhejlu in izpolnil dogovor. (Sahihul- Buhari)

  Allahov poslanec (s) je dejal Ebu Džendelu: » Bodi potrpežljiv in upaj na Allahovo nagrado, Allah bo tebi in tistim, ki so s tabo zatirani dal izhod in tolažbo. Mi smo sklenili premirje s tem narodom in med nami in njimi obstaja sporazum, ki ga mi ne bomo prelomili.« (Musned imam Ahmed)

  Potem se je Allahov glasnik (s) vrnil v Medino. Nato mu je prišel Ebu Besir, človek iz plemena Kurejš, bil pa je musliman, toda Kurejši so poslali dva človeka, naj ga poiščejo. Oni so rekli (Poslancu ): »Drži se obljube, ki so jo nam dal!« In On (s) jim ga je predal.

• POGUMNOST IN NEOMAJNOST

  Ali, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi: »Lahko si me videl v dnevu (boja) na Bedru, mi pa iščemo zavetje pri Allahovem glasniku (s), on pa je bil najbližje sovražniku, bil pa je takrat najpogumnejši med ljudmi v silovitosti (boja).« (Musned imami Ahmeda)

  Ko pa gre za njegovo pogumnost izven vojaških spopadov, Enes bnu Malik, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi o njem: » Allahov glasnik (s) je bil najboljši in najpogumnejši človek! V eni noči so se prebivalci Medine prestrašili, ena skupina je odšla v smeri tega strašnega glasu. Spotoma so srečali Allahovega glasnika (s), ki je že odkril in preveril novico (o tem glasu), jahal pa je neosedlanega konja Ebu Talhe, okrog vratu pa je imel obešeno sabljo, rekel je: »Ne bojte se, ne bojte se!« Enes potem pravi: »Videli smo ga zelo hitrega ali je rekel 'on je zares tekač'.« (Muttefekun alejh)

  To pomeni, da je imel konja, prebivalci Medine pa so slišali neki glas in so prestrašeni odšli pogledati za kaj gre. Potem so srečali Allahovega poslanca (s), kako sam prihaja iz smeri, odkod so slišali ta glas. On jih je pomirjeval na neosedlanem konju. Situacija je zahtevala hitro reagiranje, sabljo pa je imel, ker bi jo lahko uporabil ob potrebi. Obvestil jih je, da je konj, na katerem je jahal, bil zelo hiter in ni čakal ljudi, da bi se mu pridružili in pogledali za kaj gre.

  V bitki na Uhudu se je Allahov glasnik (s) posvetoval s svojimi prijatelji, naj bo Allah z njimi zadovoljen, njihovo mnenje je prevladalo, ker so bili za boj. poslanec (s) je imel drugačno mnenje glede tega, toda sprejel je njihovo mnenje (posvetovanje). Njegovi prijatelji so se potem pokesali glede tega, ker je njegova (s) želja bila drugačna. Ensarji (pomagači) so rekli - sprejmimo mnenje Allahovega poslanca - tako so odšli k njemu in rekli: » O Allahov glasnik, sprejemamo tvoje mnenje.« On (s) pa je dejal: »Ni spodobno Allahovemu glasniku, da odstopi od boja, potem ko obleče bojni oklep.« (Musned imama Ahmeda, Al-Albani meni, da je hadis vjerodostojen v zbirki “As-Sahiha: 1100)

• DAREŽLJIVOST I DOBROTA

  Abd Allah bin Abbas, naj bo Allah z njim zadovoljen, je dejal: »Allahov poslanec (s) je bil najbolj darežljiv med ljudmi. Najbolj darežljiv pa je bil v ramadanu, ko se je angel Gabrijel sestajal z njim. Gabrijel se je sestajal z njim vsako noč v ramadanu, ko je skupaj z njim citiral Kur'an. Allahov poslanec (s) bi bil, po sestajanju z njim, bolj darežljiv od vetra, ki nosi plodovit dež. « (Muttefekun alejh)

  Ebu Zerr, naj bo Allah z njim zadovoljen, pripoveduje:Ko sem se sprehajal z Allahovim glasnikom (s) po neki ulici v Medini in sva se usmerila protu Uhudu, je on dejal: »Ne bi želel, da imam zlata v obsegu planine Uhud in da pri meni ostane od tega niti en dinar več kot tri dni, razen dinar, ki bi ga čuval za odplačevanje dolga in ga razdelim ljudem tako in tako«, pokazujoč desno, levo in za njim. (Sahihul-Buhari)

  Džabir bnu Abd Allah, naj bo Allah z njim zadovoljen, je dejal: »Allahov glasnik (s) ni nikoli zavrnil tistega, ki bi od njega nekaj zaprosil.« (Muttefekun alejh)

• SRAMEŽLJIVOST

  Ebu Seid El-Hudrij, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi: »Allahov glasnik (s) je bil bolj sramežljiv od device v njeni (intimni, skriti) sobi. Ko bi videl nekaj, kar mu ne bi bilo všeč, mi bi to vedeli po njegovem obrazu.« (Muttefekun alejhi)

• SKROMNOST (PONIŽNOST)

  Allahov poslanec (s) je bil najbolj skromen človek. Ko je vstopil v molilnico, ga ne bi razlikovali med njegovimi prijatelji, zaradi njegove velike skromnosti. Enes bnu Malik pravi: Ko smo sedeli v dvorišču mošeje z Allahovim glasnikom (s) je vstopil človek na kameli. Stopil je s kamele in jo zvezal za (steber) mošeje, nato je vprašal: »Kdo med vami je Muhammed?« Allahov glasnik (s) je bil naslonjen med svojimi prijatelji. Mi smo rekli: »Ta beli človek, ki je naslonjen /…/.« (Sahihul-Buhari)

  Zato, ker se On (s) ni razlikoval od svojih prijateljev niti od tistih, ki sedijo z njim.

  Njemu (s) ni bilo odvratno niti ošabno, da gre s siromakom, slabim ali nekom, ki ima neko potrebo, vse dokler jim ni izponil to njihovo potrebo. Prenaša se od Enesa, naj bo Allah z njim zadovoljen, da je neka ženska, od prebivalcev Medine, bila malo motenega uma in je rekla: »Allahov poslanec, potrebujem te za nekaj!« On (s) je rekel: »O mati tega in tega, poglej in si izberi neko ulico, tako da ti izpolim tvojo potrebo.« Potem se je z njo ločil (poleg poti), vse dokler ni končal z izpolnjevanjem njene potrebe. (Sahihu Muslim)

• MILOST IN SOČUTNOST

  Prenaša se od Ebu Mes'uda el-Ensarija, naj bo Allah z njim zadovoljen, da je pripovedoval: Neki človek je prišel h Allahovemu glasniku (s) in dejal: 'Prisežem pri Allahu, jaz resnično zamujam z jutranjo molitvijo, zaradi imama (oseba, ki vodi molitev), ki zavlačuje v molitvi.' Ebu Mes'ud potem nadaljuje: Nikoli prej nisem videl Allahovega poslanca (s) bolj jeznega, ko je posvetoval nekoga, kot takrat. Dejal je: 'O ljudje, med vami so zares tisti, ki skupino (v molitvi) razganjajo; tisti, ki vodi molitev, naj skrajša molitev, ker so med vami starejši, slabi in tisti, ki imajo neko potrebo!' (Sahihul-Buhari in Muslim)

  Usame bin Zejd pripoveduje: Ko smo bili pri Allahovem glasniku (s) je prišel sel ene izmed njegovi hčera ter ga poklical naj pride k njej, ker njen sin umira. Allahov glasnik (s) mu je rekel: 'Vrni se k njej in jo obvesti, da Allahu pripada vse, kar vzame in vse, kar podari in pri Njemu je vse do določenega časa, ukaži ji naj bo potrpežljiva in pričakuje nagrado (za to pri Allahu).' Potem je ona ponovno poslala sla, zakljinajoč se, naj on pride k njej. Takrat je vstal Allahov glasnik (s) z njim pa je vstal Sa'd ibn Ubade in Muaz ibn Džebel ter so se odpravili k njej. Otrok je dan Allahovemu glasniku (s), njegova duša pa je hropela, kot da je v mehu vode, takrat je on zajokal. Sa'd mu je rekel:' O Allahov poslanec, kaj je to?' On pa je dejal: »To je milost, ki jo Allah da v srca Njegovih služabnikov, resnično se Allah usmili od svojih sužnjev usmiljenim.« (Sahihul-Buhari in Muslim)

• BLAGOST IN ODPUŠČANJE

  Prenaša se od Enesa bin Malika, naj bo Allah z njim zadovoljen, da je dejal: Hodil sem z Allahovim glasnikom (s), on pa je imel na sebi nedžransko ogrinjalo (plašč) z zelo grobimi robovi, neki beduin ga je dohitel in tako močno povlekel za ogrinjalo, da sem videl sledi njegovih robov na vratu glasnika vere (s), potem je rekel: »O Muhammed! Ukaži, naj mi dajo od Allahovega premoženja, ki je pri tebi!« On (s) se je obrnil k njemu, se nasmejal in ukazal naj mu dajo. (Sahih)

  Prav tako je od primerov njegove (s) blagosti pripoved (hadis) od Zejda bin Seane, ki je bil Judovski duhovnik. On je namreč posodil Allahovemu glasniku (s) določen znesek, njemu (s) pa je bil potreben, za tiste, katerih srca je potrebno pridobiti. Zejd pripoveduje:
  
  Dva ali tri dni pred iztekom roka vračanja dolga je Allahov poslanec (s) odšel na pogrebno molitev enemu izmed Ensarjev, z njim so bili Ebu Bekr, Omer, Osman in skupina njegovih prijateljev. Po pogrebni molitvi je On (s) prišel do enega zidu in se usedel zdraven njega. Povlekel sem ga za robove njegove obleke (dolge srajce), ga jezno pogledal in rekel – Mar mi ne boš vrnil mojo pravico, o Muhammed!? Prisežem pri Bogu, nisem vedel, da vi sinovi Abdul Muttaliba zavlačujete z vračanjem dolga, čeprav vas poznam iz medsebojnega druženja!
  
  Zejd nadaljuje in pravi: Pogledal sem Omerja bin el-Hattaba, ki je prevračal z očmi, kot zaokroženi tir zaradi jeze, streljal me je s pogledom in rekel: ‘O Allahov sovražnik! Mar Allahovemu poslancu govoriš to, kar slišim in delaš to, kar vidim?! Prisežem pri Tistem, ki ga je poslal z resnico, če se ne bi bal, da bom zapustil njegov ukaz in njegovo napotitev, bi ti presekal vrat s to mojo sabljo!’ poslanec (s) je umirjeno in brez naglice gledal v Omerja in potem dejal: ‘’O Omer, meni in njemu je bilo potrebno nekaj drugega in ne to. Meni, da ukažeš, naj lepo vrnem (dolg), njemu pa, da ukažeš lep način iskanja svoje pravice (dolga). O Omer, pojdi z njim in mu daj njegovo pravico in dodaj poleg tega še 20 sa’ov kot nadomestilo, ker si ga prestrašil.”
  
  Zejd pravi (v nadaljevanju): Z mano je odšel Omer in mi vrnil moj dolg ter povečal 20 sa’ov dateljev, jaz pa sem ga vprašal:’ Kakšno je to povečanje?’ On je odvrnil: ‘ Allahov poslanec (s) mi je ukazal, da ti povečam, kot nadomestilo , ker sem te prestrašil.’ Vprašal sem ga: ‘O Omer, ali me poznaš?’ On je odvrnil: ‘Ne. In kdo si ti?’ Dejal sem:’ Jaz sem Zejd bnu Sa’neh.’ On je rekel: ‘Rabin?’ Dejal sem: ‘Da. Rabin (judovski duhovnik),’ On ga je potem vprašal: ‘’Kaj te je privedlo do tega, da si Allahovemu poslancu (s) naredil to, kar si naredil in rekel to, kar si rekel?’’
  
  Zejd je dejal: ‘’O Omer, vse znake poslanstva (vere) sem opazil na njegovem obrazu, ko sem ga pogledal, razen dveh stvari, ki jih nisem preveril: njegova prizanesljivost presega njegovo jezo in osornost do njega samo povečuje njegovo prizanesljivost. To sem preveril pri njem. O Omer, jaz te vzamem za pričo, da sem zadovoljen, da bo Allah moj Gospodar, islam moja vera in Muhammed (s) moj poslanec. O Omer, jaz te vzamem za pričo, da je polovica mojega premoženja, jaz pa sem najbogatejši Jud v Medini, miloščina za slednike (ummet) Muhammeda (s).’’ Omer je rekel: ‘Ali pa samo za nekatere med njimi, ker vsem ne moreš pomagati.’ Dejal sem: ‘Ali pa za nekatere med njimi,’ Omer in Zejd sta se vrnila k Allahovemu poslancu (s), kjer je Zejd izgovoril: ‘’Pričam, da ni drugega boga razen Allaha in da je Muhammed, Njegov suženj in Njegov poslanec.’’ Tako je Zejd verjel v Muhammeda (s), pomagal ga je s svojim premoženjem, z njim sodeloval v mnogih bitkah in potem poginil v bitki na Tebuku v jurišu, naj mu se Vzvišeni Allah usmili. (Sahihu Ibn Hibban)

  Mogoče je največji in najboljši primer njegovega (s) odpuščanja se zgodil, ko je vstopil in osvobodil Meko, zbral je njene prebivalce, ki so ga na različne načine zatirali in vznemirjali ter bili vzrok njegovega izgnanstva iz Meke. Ko so se zbrali v mošeji jim je rekel: “Kaj mislite, da bom storil z vami?’’ Oni so rekli: ‘’Samo dobro, ti si plemeniti brat in sin plemenitega brata.’’ On pa jim je dejal: ‘’ Pojdite, vi ste svobodni!’’ (Sunenul-Kubra Bejheki, navaja ga tudi Et-Tirmizi)

• POTRPEŽLJIVOST

  Allahov poslanec (s) je bil najboljši primer glede potrpežljivosti. Pred poslanstvom je potrpežljivo prenašal čaščenje kipov in ostalih (slabih) dejanj svojega naroda, po javnem oznanjanju svojega poslanstva je bil potrepežljiv na različnih vrstah nadlegovanja svojega ljudstva prvo v Meki in potem v Medini s strani hinavcev. Bil je najboljši primer potrpežljivosti, ko je izgubil svoje najdražje osebe. Že v času njegovega življanja mu je umrla njegova soproga Hadidža in vsi otroci razen Fatime. Umrl je njegov stric Ebu Talib in Hamza, naj bo Allah z njim zadovoljen.

  V vseh teh situacijah je bil potrpežljiv, upajoč na nagrado pri Vzvišenem Allahu. Enes bnu Malik, naj bo Allah z njim zadovoljen, pripoveduje: Vstopili smo z Allahovim poslancem (s) k Ebu Sejfu el-Kajnu, možu dojilje Ibrahima (sina Poslanca ), Allahov poslanec (s) je vzel Ibrahima v naročje, ga poljubil in povohal. Ko smo potem ponovno vstopili, je Ibrahim vzdihoval pred smrt, oči Allahovega poslanca (s) pa so zasolzile. Takrat mu je Abdurrahman ibn Avf, naj bo Allah z njim zadovoljen, dejal: “In ti Allahov poslanec (jočeš)!’’ On (s) pa mu je rekel: “O sin Avfa, resnično je to milost.” Potem so sledile še druge solze, Allahov poslanec (s) pa je dejal: “ Oko solzi, srce se žalosti, mi pa ne govorimo, razen tisto, s čimer je zadovoljen naš Gospodar. O Ibrahim, mi se resnično ločujemo (poslavljamo) od tebe ožaloščeni.’’ (Sahihul-Buhari)

• PRAVICA IN PRAVIČNOST

  Allahov poslanec (s) je bil pravičen v vseh stvareh svojega življenja v prakticiranju Allahovega zakona. Prenaša se od Aiše, naj bo Allah z njo zadovoljen, da je dejala: Kurejši so bili v skrbeh zaradi neke ženske iz plemena Mahzum, ki je nekaj ukradla in so rekli: Kdo se bo zavzel za njo pri Allahovem poslancu?' Rekli so: 'In kdo bi si to drznil, razen Usame bin Zejd, miljenca Allahovega poslanca?' Usame mu je to rekel, Allahov poslanec (s) pa mu je glede tega dejal: 'Mar ti posreduješ, da se ne izvrši ena od Allahovih kazni!?' Potem je poslanec (s) vstal na noge in začel pridigati in je med drugim rekel:'' Resnično so stradali, tisti ki so bili pred vami, zaradi tega, ker so oni, ko bi ukradel med njimi neki uglednik, ga pustili nekaznovanega, ko pa bi ukradel neki slabič (neuglednik), bi nad njim izvršili kaznovanje. Prisegam pri Allahu, če bi Fatima, hčerka Muhammeda, ukradla, bi ji jaz zagotovo odsekal roko.'' (Muttefekun alejh)

• PRAVIČNOST TUDI DO SAMEGA SEBE

  Usejd bnu Hudajr, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi: » Ko je neki človek od Ensarjev pripovedoval ljudem in se je v govoru šalil, ga je v tem času Allahov glasnik (s) vbodel z leseno paličico (ali temu podobno), ki jo je imel v roki v njegov bok. On je rekel: 'Dovoli in omogoči mi, da se ti maščujem (da ti to povrnem).' On (s) je dejal: 'Vrni mi z isto mero.' On je dejal: ' Ti imaš srajco na sebi, jaz pa nimam srajce.' Potem je Allahov glasnik (s) dvignil svojo srajco, on pa ga je objel (izpod pazuha do boka), začel poljubljati njegov trebuh in dejal: ' O Allahov poslanec, to je tisto, kar sem želel.'« (Sunen Ebu Davud)

• STRAH PRED ALLAHOM

  Allahov poslanec (s) se je od vseh ljudi najbolj bal Vzvišenega Allaha in imel od vseh njih največje stahospoštovanje do Njega. Ibn Mes'ud, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi, da mu je Allahov glasnik (s) dejal: »Recitiraj mi Kur'an.« On pa ga je (začudeno) vprašal: »Mar tebi, o Allahov poslanec, naj recitiram Kur'an, on pa se tebi razodeva?« On (s) je dejal: »Da.« On mu je potem recitiral iz poglavja En-Nisa (Ženske), vse dokler ni prišel do verza:
  Kako pa bo, ko bomo iz vsakega naroda privedli pričo in privedemo tudi tebe, da pričaš o teh? Takrat mu je On (s) dejal: »Dovolj je.« On se je obrnil proti njemu, njegove (s) oči pa so bile polne solz.« (Muttefekun alejh)

  Prenaša se od Aiše, naj bo Allah z njo zadovoljen, da je rekla: Ko bi Allahov glasnik (s) videl oblak na nebu, bi vstopal in izstopal, prihajal in odhajal (iz hiše), njegova barva obraza bi se spremenila, ko pa bi dež padel, bi ta skrb prenehala. Ona ga je glede tega seznanila. Allahov glasnik (s) pa je dejal: »Kaj veš, mogoče je tako, kot je dejal narod (Ad):
  In ko so na obzorju zagledali bližajoči se oblak, so zaklicali: »Ta oblak nam prinaša dež!« »Ne, to je tisto, kar ste priklicali - veter, ki vam prinaša hudo trpljenje. (El-Ahkaf (Peščene sipine), 24. Verz) (Muttefekun alejh)

• ZADOVOLJSTVO IN BOGASTVO DUŠE

  Omer bnu el-Hattab, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi: Vstopil sem k Allahovemu poslancu (s), ki je sedel naslonjen na ležaju iz palminih vlaken, med njim in tem ležajem pa ni bilo ničesar, pod glavo je imel vzglavnik od kože napolnjen s palminimi listi. Pri njegovih nogah so bili stisnjeni plodovi mimoze (vrste arabske akacije, ki se je uporabljala za strojenje) pri glavi pa je imel obešeno kožo, ki ni bila strojena. Videl sem sledi tega ležaja na njegovem boku in sem zajokal. On pa me je vprašal: »Kaj te je razjokalo?« Odgovoril sem: »Bizantinski cesar in perzijski vladar živita v razkošju in izobilju (kljub njihovemu neverovanju) ti pa, Allahov poslanec, živiš tako!« Takrat je Allahov poslanec (s) dejal: »Mar nisi zadovoljen, da njim pripada ta svet, nam pa onstranstvo?«
  (Muttefekun alejh)

• ŽELEL JE VSEM LJUDEM DOBRO, CELO SVOJIM SOVRAŽNIKOM

  Prenaša se, da je Aiša, naj bo Allah z njo zadovoljen, soproga Allahovega glasnika (s) rekla: "Vprašala sem Allahovega glasnika (s) - Ali si imel težji dan od dneva Uhuda? poslanec (s) pa je odgovoril: Da, Aiša, doživel sem od tvojega ljudstva (Kurejšev), tisto kar sem doživel, ampak najtežje, kar sem doživel, je bilo na dan Akabe. Tega dne sem se izpostavil Ibn Abd Jalilu bin Abdul-Kulali (iskal sem od njega, da mi da zaščito od napadanja in vznemirjanja Kurejšev, ko sem pozival ljudi v islam), on pa ni ugodil moji zahtevi. Odšel sem zaskrbljen, taval sem zbegano (ne vedoč kam grem). Nisem prišel k sebi, vse do mesta Karnu Sealib. Dvignil sem glavo, nad mano pa je bil oblak, ki me je prekrival. Pogledal sem ga, v njem pa je bil (angel) Gabrijel. Poklical me je in dejal:" Vzvišeni Allah je resnično slišal govor tvojega ljudstva, tisto kar so ti rekli in odgovorili. On ti pošilja angela gora, da mu ukažeš, tisto kar želiš, da stori z njimi.'' Potem me je poklical angel gora, me pozdravil z mirom (selamom) in dejal - Ukaži, kar hočeš. Če želiš bom združil nad njimi dve gori nad Meko? Allahov glasnik (s) pa je dejal: "Ne, ampak upam, da bo Allah dal, da iz njihovih hrbtenic pridejo tisti, ki bodo samo Njega častili in ne bodo vzeli ničesar za boga poleg Njega.'' (Muttefekun alejh)

  Ibn Omar pravi: Ko je umrl Abd Allah bin Ubejj ibn Selul, je prišel njegov sin Abd Allah k Allahovemu poslancu (s) in iskal od njega, naj mu da svojo srajco, ki bi bila mrliška obleka njegovemu očetu. On mu je dal srajcu, nato pa ga je zaprosil, naj mu (očetu) opravi pogrebno molitev, on (s) je vstal, da mu opravi pogrebno molitev. Potem je vstal Omer, povlekel za obleko Allahovega poslanca (s) in rekel: »O Allahov poslanec, mar mu boš opravil pogrebno molitev, Allah pa ti je to prepovedal?« Allahov poslanec (s) pa je dejal: »Allah mi je dal na izbiro in rekel: Če zanje prosiš ali ne prosiš odpuščanja, četudi bi sedemdesetkrat prosil odpuščanje zanje in jaz bom molil še več kot sedemdesetkrat.« Omer je dejal: »On (umrli) je hinavec.« Allahov poslanec (s) je njemu opravil molitev, Vzvišeni Allah pa je razodel (verz) : In nikoli ne opravi molitve za nikogar od njih, ko umre, niti ne stoj ob njegovem grobu /…/ (At-Tavbah (Kesanje) 84. verz). « (Muttefekun alejh)