Uvod

Ko govorimo o Muhammedu (s), Allahovem poslancu, ki je poslan vsem ljudem, resnično govorimo o najveličastnejši osebi, ki jo pozna starodavna in sodobna zgodovina. Ta trditev pa ni rečena, kar tako. Tisti, ki je resnično prebral njegov življenjepis, spoznal njegovo moralo in njegove odlike ter opusti svoj verski fanatizem oz. zagrizenost in osebne usmeritve, bo potrdil pravilnost naše trditve. To potrjujejo tudi nemuslimani, ki so korektni in pravični.

Profesor Hasan Ali, naj mu se Allah usmili, pravi v časopisu ''Nurul-Islam'': Njegov prijatelj, ki je pripadnik brahmanizma mu je dejal: »Resnično menim, da je poslanec islama najveličastnejša in najpopolnejša svetovna osebnost.« Profesor Hasan Ali ga je vprašal: »Zakaj meniš, da je za tebe poslanec islama najpopolnejši človek na svetu?« On je odgovoril: »Ker sem jaz resnično našel v poslancu islama različne značilnosti, velik moral in veliko število odlik, ki jih ni istočasno združil noben človek v svetovni zgodovini.

NJEGOVA ETIKA, LASTNOSTI IN ODLIKE

Lepo vedenje in druženje: Ko je bila njegova soproga Aiša (naj bo Allah z njo zadovoljen) vprašana o njegovem vedenju, je dejala: »Njegovo vedenje je bil Kur'an.« (Navaja imam Ahmed v Musnedu, navajanje je verodostojno)

Preberite več +

NEKATERI OD PRENESENIH DOKAZOV POSLANSTVA MUHAMMEDA

Vzvišeni Allah pravi:Muhammed ni oče nobenega od vaših ljudi, marveč Allahov poslanec in pečat (zadnji) glasnikov vere. (Al-Ahzab (Zavezniki) 40. verz)

Preberite več +

NJEGOVA ETIKA, LASTNOSTI IN ODLIKE

Abd Allah bin El-Haris pravi:
»Nisem videl nikogar, da je bil tako pogosto nasmejan od Allahovega poslanca (s).«
(Sunen Et-Tirmizi)
Preberite več +

Tako je začel pozivati svoje ljudstvo, prebivalce Meke, v islam in je doživel tisto, kar je doživel od njih, tako zavračanje kot tudi neodobravanje njegovega poziva, samo zaradi tega, ker je prišel, po njihovem mnenju, s čudnim pozivom, ki je zajel verske, politične, ekonomske in socialne stvari oz. aspekte njihovega življenja. On se ni zaustavil samo pri njihovem pozivu v monoteizem, opuščanju čaščenja vsega drugega, razen Njega, in posmehljivem premišljevanja njegovega ljudstva in tistega, kar častijo, ampak jim je prepovedal tisto, kar je bil izvor njihovega uživanja, bogastva in ponosa.

V Meki je živel 40 let pred poslanstvom (razodetjem), po poslanstvu pa je živel 13 let v njej (Meki), pozivajoč ljudi v monoteizem (Allahovo enotnost oz. čaščenje izključno Allaha brez mnogoboštva). Potem je emigriral v Medino in v njej ostal 10 let, v njej se mu je razodevanje Kurana nadaljevalo, vse dokler mu ni bil razodet celoten Kur'an in izpopolnjeni islamski predpisi.